Aktualno

Kako trda je voda v Ljubljani?

Med najpogostejša vprašanja, ki jih na e-naslov JP Vodovod-Kanalizacija (voka@vo-ka.si) naslavljajo naši uporabniki, ne spadajo vprašanja o tem, kakšno vodo pijemo, ali je pitna voda skladna z določbami zakonodaje in ali so morebiti v pitni vodi prisotne snovi, ki bi lahko povzročile tveganje za zdravje, ampak je na prvem mestu vprašanje, kako trda je voda v Ljubljani. Vprašanje postane aktualno, ko po nabavi pralnih in pomivalnih strojev iz navodil razberemo, da je količina pralnega sredstva, ki ga potrebujemo, odvisna od trdote vode. Skrbi nas, ali bo vodni kamen pomembno skrajšal življenjsko dobo našega novega aparata. Poleg tega nas na to, da je voda trda, vsakodnevno opozarjajo madeži vodnega kamna v kopalnici. Ko pa na tržišču po bežnem pregledu zasledimo številne rešitve za zmanjšanje trdote vode, pričnemo resno razmišljati, da bi se rešitve poslužili tudi sami. Ali je to res potrebno?

Kaj povzroča trdoto vode?

Trdota vode je naravna lastnost pitne vode. Povzročajo jo raztopljene mineralne snovi, ki vodi dajejo okus, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat (sadra), ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij. Če bi kot upravljavci vodovodnega sistema uporabljali podobne tržne prijeme kot ponudniki embaliranih vod, bi se sklicevali prav na lastnosti, ki povzročajo trdoto vode. Pitno vodo v Ljubljani bi tržili nekako takole: Sestava pitne vode v Ljubljani je za človekov organizem zelo ugodna, saj vsebuje sorazmerno veliko kalcija in magnezija. Nato pa bi nadaljevali, kako pomembna sta kalcij in magnezij za zdravo rast in ohranjanje zdravih kosti in kako magnezij blagodejno vpliva na prebavo. Žal si takšnih tržnih prijemov ne moremo dovoliti, a dejstvo je, da je sestava ljubljanske pitne vode zelo podobna sestavi najbolj cenjenih mineralnih vod na slovenskem tržišču.

Trdoto vode torej povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi, ostali dvo- in večvalentni ioni, ki bi prispevali k trdoti vode, so v večini primerov prisotni v zanemarljivih koncentracijah. Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov torej, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne. In če si dovolimo še nekoliko tržnih prijemov: Pitna vodi v Ljubljani spada med hidrogenkarbonatne vode, v vodi prevladujejo človeku nujni minerali (kalcij in magnezij), koncentracije ostalih, manj želenih, pa so nizke.

Z vidika uporabe vode za pitje in pripravo hrane je torej prisotnost mineralnih snovi v vodi ugodna.

Zakaj se iz vode izloča vodni kamen?

Prisotnost mineralnih snovi pa je manj ugodna z nekaterih drugih vidikov. Na površine v kopalnici, grelne površine in na stene cevovodov se zaradi slabe topnosti kalcijevega in magnezijevega karbonata nalaga vodni kamen, imenovan tudi kotlovec: soli se izločijo in nastanejo usedline.

Ali je voda v Ljubljani trda?

Pitna voda v Ljubljani je srednje trda do trda, kar je običajno za pitno vodo. Uporabniki so oskrbovani iz različnih vodarn, na nekatera območja mesta pa v odvisnosti od črpalnega režima doteka voda iz več vodarn hkrati. Trdota pitne vode v Ljubljani se zato lahko spreminja. Enotna trdotna lestvica v svetu ni definirana, v slovenskem prostoru pa smo se doslej pogosto posluževali nemške trdotne lestvice. Z namenom, da bi bila lestvica trdote vode mednarodno primerljiva, so v Nemčiji že v letu 2007 uvedli spremenjeno lestvico, ukinili nemške trdotne stopinje in kot enoto za razvrščanje v razrede uvedi koncentracijo kalcijevega karbonata v milimolih na liter:

Razdelitev v preteklosti

Sedanja razdelitev

Lestvica

°N

konc. CaC03 v mmol/L

Lestvica

konc. CaC03 v mmol/L

Mehka

>7

< 1,3

Mehka

< 1,5

Srednje trda

7-14

1,3 – 2,5

Srednje trda

1,5 – 2,5

Trda

14-21

2,5 – 3,8

Trda

> 2,5

Zelo trda

>21

> 3,8

 

-

Koliko pralnega sredstva potrebujemo?

V Ljubljani uporabljamo količine pralnih sredstev, ki jih proizvajalec predlaga za srednje trdo do trdo vodo. Trda voda povečuje porabo pralnih sredstev, zato le-ta vsebujejo snovi, ki oborijo kalcijeve in magnezijeve ione. Pri doziranju si pomagamo z napotki na embalaži pralnega sredstva. Uporabimo najmanjšo količino pralnega sredstva, ki jo proizvajalec priporoča za določeno območje trdote. S tem prihranimo nekaj denarja, izognemo pa se tudi čezmernemu obremenjevanju okolja.

Uporaba naprav za pripravo vode v gospodinjstvih

Izločanje vodnega kamna v industrijskih procesih, kjer pojav povzroča višje obratovalne stroške, izgubo energije in okvaro naprav, pa tudi v toplovodnih napeljavah večstanovanjskih stavb ali javnih objektov, je problematika, ki je sprožila številne uspešne tehnološke rešitve. Odločitev, ali se bomo teh rešitev posluževali tudi v gospodinjstvih, pa od nas zahteva temeljit premislek o razlogih za zmanjševanje trdote vode in posledicah vgradnje naprav. Sprememba kemičnih lastnosti pitne vode, ki je skladna z določbami zakonodajnih predpisov, ni zaželena. Zmanjševanje trdote vode lahko omili vizualno neprijetno pojavljanje belih oborin v kopalnici, zmanjšuje porabo pralnih sredstev in deloma vpliva na življenjsko dobo gospodinjskih aparatov, ki uporabljajo vodo, a vprašanje, ali do take mere, da bi bila vgradnja racionalna, ostaja odprto.

Mnenje upravljavca vodovodnega sistema o uporabi naprav za pripravo vode, tudi za zmanjševanje trdote vode, je negativno. V primeru, da se uporabniki odločite za to, pa razmislite o pravih razlogih za vgradnjo naprav, kajti različni razlogi zahtevajo različne naprave. Od ponudnika zahtevajte dokazilo, da material v stiku z vodo ne povzroča sledi organskih spojin v pitni vodi, ki bi lahko povzročile dodatna tveganja za zdravje in predvsem po vgradnji naprave nanjo ne pozabite.  Opustitev vzdrževanja hišnega omrežja je namreč v Ljubljani najpogostejši vzrok neskladnosti pitne vode.

Avtor prispevka: dr. Brigita Jamnik, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. Prispevek je bil objavljen v publikaciji Ljubljana, marec 2011.

S prijavo na e- novice soglašate, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. uporabi vaš elektronski naslov za namene obveščanja o novostih, ponudbi, splošnih informacijah, povezanih z dejavnostjo, ki jo izvaja JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., dogodkih, nagradnih igrah in drugih aktualnih zadevah ter poslovnih informacijah ter da izvaja analize o branju poslanih vsebin za lastne potrebe. Vaše osebne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko obdeluje do preklica vaše privolitve.

\r\n\r\n

Hkrati ste s prijavo na e-novice seznanjeni, da se iz sistema obveščanja (e-novic) lahko kadarkoli odjavite preko povezave, ki bo v vsakem sporočilu.

\r\n\r\n

JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. se zavezuje, da elektronskega naslova ne bo posredoval, posodil ali prodal tretji osebi, brez predhodnega obvestila in pridobitve pisnega soglasja posameznika, in da bo vaše osebne podatke skrbno varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. S prijavo ste seznanjeni, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko uporablja zunanji novičarski servis skladno s pravili slednjega (npr. mailChimp) in podatke hrani v oblaku.

\r\n\r\n

Osebne podatke o posamezniku/ici bo JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. obdeloval zgolj v okviru zgoraj naštetih namenov zbiranja.

\r\n