Pretežno oblačno
  • 25 °C
  • Pretežno oblačno
Reported on:
24. Junij 2017 - 17:30

080 86 52

Zgodovina

V rimski Emoni
Vir pitne vode so prebivalci rimske Emone našli v neposredni bližini - uporabljali so vodnjake -  in tudi hriboviti okolici njihovih domov, odpadna voda pa je po zbirnih kanalih - kloakah - odtekala proti vzhodu v Ljubljanico.


Rimski vodnjak na Kongresnem trgu iz 2. stoletja (Foto: David Badovinac).

Srednji in novi vek ter glavnina 19. stoletja
Javna oskrba z vodo ni napredovala. Vodovod, ki je v rimskih časih tekel izpod Golovca proti Mestnemu trgu, je bil uporaben dolga stoletja, po nekaterih virih celo do potresa 1511. Rimljani so na območje sedanjih naselij Podutik, Dravlje in Koseze speljali vodovod iz izvira Zlatek v Podutiku, ki je bil v rabi še leta 1737. Prebivalci mesta so se oskrbovali pretežno z vodo iz studencev in vaških vodnjakov.

V začetku 19. stoletja se kanalizacijsko omrežje gradi po delih.


Ustje vodnjaka na Grajskem griču z vretenom z lesenim kolesom za dvig vode (Foto: Domen Pal/Branko Čeak/Jože Maček).

Leto 1881
Mestni zdravstveni svet sprejme predlog inž. Rudolpha Wagnerja o izgradnji vodovoda.

Leto 1882
Ustanovitev vodovodnega odbora, ki ga vodi kasnejši župan Ivan Hribar.

Obdobje 1888-1890
Izdelavo prvih načrtov za izgradnjo javnega vodovoda v Ljubljani je mestna oblast zaupala inženirju strojništva Oskarju Smrekerju (1854–1935), ki je bil v tistem času eden najbolj znanih načrtovalcev in graditeljev vodovodov v Evropi in pomemben raziskovalec. Izgradnjo vodovoda v Ljubljani je tudi vodil.


Načrt vodnjaka iz leta 1890 (Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana).

1. april 1890
Ljubljanski mestni svet sprejme “Pravilnik za izgotavljanje vodovodnih naprav pred hišami in po hišah mesta ljubljanskega” in “Določila o dobivanju vode iz vodovoda mesta ljubljanskega”.


Poraba vode v obdobju 1891-1897 (Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana).

17. maj 1890
Pitna vode prvič priteče v 606 ljubljanskih hiš.


Vodovodno omrežje v Ljubljani leta 1906 (Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana).

29. junij 1890
Slovesna otvoritev vodovoda, ki je obsegal vodarno Kleče s štirimi parnimi črpalkami z zmogljivostjo 3.384 m3/dan, primarni vodovod v dolžini 27.326 m in rezervoar na Rožniku s prostornino 3.030 m3.


Načrt fasade upravne stavbe vodarne Kleče (Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana).

Leto 1899
Jan Vladimir Hrasky, profesor na tehnični visoki šoli v Pragi, je predložil zasnovo kanalizacijskega sistema, skladno z urbanističnim načrtom popotresne obnove Ljubljane.

Leto 1905
Prvi zametki javne kanalizacije na Lipičevi ulici.

Leto 1908-1910
Zmogljivost vodarne Kleče je povečana na 9.000 m3/dan. Izgrajen je nov povezovalni vodovod premera 400 mm od vodarne Kleče do vodohrana Rožnik v dolžini 5,2 km. V letu 1910 je bilo na vodovod priključenih 1368 hiš.

Leto 1916
Izgradnja prvega dela kanalizacijskega zbiralnika na levem bregu reke Ljubljanice v centru mesta.


Izgradnja kanalizacije v 30-tih letih 20. stoletja (Vir: Zgodovinski rahiv Ljubljana).

Leto 1928
Zmogljivost vodarne Kleče je povečana na 27.000 m3/dan. Dolžina vodovodnega omrežja je narasla na 127 km.

Leto 1933
Izgradnja prvega dela kanalizacijskega zbiralnika na desnem bregu reke Ljubljanice v centru mesta.


Izgradnja kanalizacije v 30-tih letih 20. stoletja - 2.del (Vir: Zgodovinski rahiv Ljubljana).

Leto 1940
Parne kotle v vodarni Kleče so ugasnili, črpalke pa priključili na električno omrežje.

Leto 1945
Izgrajen je nov vodohran na Rožniku s kapaciteto 2.162 m3.


Vodohran na Rožniku iz leta 1945 (Foto: Domen Pal/Branko Čeak/Jože Maček).

Leto 1951
Ustanovitev podjetja »Kanalizacija Ljubljana«.

Leto 1953
Otvoritev vodarne Hrastje.

Leto 1955
Otvoritev vodarne Šentvid. Sprejet prvi odlok o varovanju kakovosti podzemne vode, ki se je imenoval “Odlok o zaščitnem pasu”.

Leto 1956
Pričetek obratovanja komunalne čistilne naprave Brod.

Leto 1966
Pričetek obratovanja komunalne čistilne naprave Črnuče.

Leto 1975
Podvojena kapaciteta vodarne Hrastje.

Leto 1977
Sprejet je bil “Odlok o varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda.”

Leto 1981
Otvoritev vodarne Brest.

Leto 1982
Otvoritev vodarne Jarški prod.

Leto 1988
Sprejet je bil “Odlok o varstvu virov pitne vode.”

Leto 1989
Število obratujočih vodnjakov vodarne Kleče naraste na 16.

Leto 1991
Izgradnja 1. faze čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi Ljubljana.

Leto 1994
Z ustanovitvijo Holdinga mesta Ljubljana, družbo za upravljanje in gospodarjenje z javnimi podjetji, se ustanovi JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. v sedanji pravni obliki.

Leto 1998
Pridobitev certifikata sistema vodenja kakovosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001.

Leto 2001
Obnova komunalne čistilne naprave Črnuče.

Leto 2003
Pridobitev akreditacijske listine Slovenske akreditacije št. LP-023 skladno s SIST EN 17025 na področju kemijskega preskušanja.

Leto 2004
Sprejeta je bila “Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja”.
Pridobitev akreditacijske listine Slovenske akreditacije št. K-041 skladno s SIST EN 17020 na področju kontrole vodomerov za hladno vodo.

Leto 2005
S poskusnim obratovanjem prične 2. faza čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi Ljubljana.

Leto 2007
Sprejeta je bila  “Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane”.

Leto 2008
Pričetek obratovanja vodovoda na Šmarni gori.

2009-2011
Izvedba projekta “Izboljšava hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema v Ljubljani” z izgradnjo treh zadrževalnih bazenov za padavinsko odpadno vodo in dveh zbiralnikov.

Notranjost zadrzevalnih bazenov za padavinsko odpadno vodo    
Notranjost zadrževalnega bazena za padavinsko odpadno vodo.           

Leto 2011
Pridružil sem nam je Cevko, maskota ljubljanskega vodovoda in kanalizacije.

Leto 2012
Zaključek evropskega projekta INCOME. Z obratovanjem je pričela KČN Rakova jelša.

Leto 2013
V upravljanje se prevzame vodovodni sistem Orle v občini Škofljica.

Leto 2014
V upravljanje se prevzame vodovodni sistem Želimlje v občini Škofljica.

Leto 2015
Z delovanjem prične vodovodni sistem Ravno Brdo.